Jeseni 2012 se je pojavila tim. afera stečajnih upraviteljev. Od takrat dalje se v javnosti pojavljajo trditve o krajah upraviteljev, ki za to niso kaznovani in da še nihče od stečajnih upraviteljev ni bil obsojen. Tako npr. ugledna novinarka nedavno v komentarju o stanju v zdravstvu v Delu zapiše, da ni bil obsojen še noben stečajni upravitelj in da se je v stečajnih postopkih evidentno kradlo.To seveda ni točno, saj je bil pravnomočno obsojen vsaj en upravitelj na zaporno kazen. Mimogrede, na takšno pavšalno trditev zbornica stečajnih upraviteljev ni reagirala in se tako v javnosti utrjuje vtis, da so stečajni upravitelji goljufi in tatovi.
Prav tako je postala navada, da se pred odmevnimi sodnimi postopki najprej osumljenega v medijih diskvalificira in kar okrivi kaznivih dejanj, s tem pa se v javnosti ustvari vtis krivde, zatem pa v sodnem postopku dejstva in dokazi niso več pomembni.
Trditev o medijskem linču izhaja tudi iz okoliščine , da se me od leta 2010 dalje povezuje s poznavanjem in izvajanjem nekih storitev Darku Šariću, ki naj bi se ukvarjal s kriminalnimi dejanji prodaje drog.
Dejstvo je, da sem za to osebo prvič slišal, ko je bil objavljen prvi časopisni članek; da ga v življenju nisem nikoli videl in da tega imena do objave nisem niti posredno slišal od nikogar. Kljub zanikanju, se ta trditev vseskozi ponavlja in se sedaj postavlja tudi v enem od postopkov, ki so opisani v nadaljevanju.
Tudi sam sem udeležen v dveh tovrstnih postopkih, ki se nanašata na moje domnevno nepravilno delo in sicer v stečajnem postopku nad HKS Sicura in nad Hidro Koper. V obeh je bil pred samim začetkom postopka izpeljan medijski linč. Ko sem želel v skladu z zakonom, ki ureja objavo popravka napačne objave pojasniti, pa mediji na zahteve po objavah, čeprav je zakon jasen, sploh niso reagirali.
Ob dejstvu, da sem po izobrazbi pravnik in mi je sodni postopek poznan, s tem pa tudi zakonodaja, lahko ocenjujem svoja kazenska postopka. Trdim, da v njih prihaja do kršitev osnovnih človekovih pravic, ki se nanašajo tako na odreditev pripora kot na kršitve v kazenskem postopku. Lahko se le zgrozim, kaj se šele potem dogaja ljudem, ki niso tovrstno izobraženi.
Ko se enkrat začne postopek, izgleda, da sistema ne zanima več noben dokaz ali materialna resnica, ampak se samo še zasleduje cilj, s katerim je bil postopek začet; vsa sredstva so dovoljena za dosego tega cilja. Tudi pripor, ki se v zadnjem času uporablja le za izvajanje pritiska na obtoženega in ne kot instrument priprave obtožnice.
Prav tako se z zagroženimi hudimi kaznimi izvaja pritisk na soobtožene, da priznajo krivdo, čeprav morda sploh ne gre za kaznivo dejanje, kar bi se ugotovilo med postopkom. Tako izsiljeno priznanje krivde se potem uporabi zoper glavnega osumljenca oz. obdolženega kot tisti dokaz, ki naj priča o dejanskem obstoju kaznivega dejanja.
Spoznal sem tudi, da znanje dandanes nima nobene veljave več. Sam sem v koprskem postopku obtožen dejanj, ki so posledica nestrokovnosti in neznanja organov MO Koper ter tudi zavajanja odvetnikov domnevno oškodovanega kupca premoženja. Nekdo pač mora biti kriv, treba pa je tudi potešiti javnost.
Ni mi vseeno, da so me mediji pred strokovno in tudi siceršnjo javnostjo razglasili za razvpitega stečajnega upravitelja. Zato je namen te spletne strani javnosti prikazati, da pri svojem delu nisem kršil nobene zakonske ali podzakonske norme stečajne zakonodaje, niti norme drugih predpisov. Vse bolj pa v meni dozoreva spoznanje, da sem bil obtožen kaznivih dejanj prav v času medijske histerije o prijateljih v stečaju, kjer pa nisem bil udeležen. Sem bil pa na prvi stopnji obsojen, da bi se javnosti prikazalo, kako se je upravitelje udarilo po prstih.
Na spletni strani so/bodo prikazani vsi dokumenti s sodišč in moji zagovori, objavljeni pa so tudi drugi dokumenti, ki se nanašajo na oba postopka, med drugim tudi sodna praksa, ki je že v preteklosti jasno odgovorila na morebitne dvome v postopku sojenja.
To spletno stran je postavila in jo bo upravljala moja družina, da bi me podprla v dokazovanju pravnih zmot in pomot. Zato bodo določeni dokumenti in odgovori objavljeni s časovno zamudo.
Ko smo odprli to spletno stran, se nisem nadejal tako številnega odziva. Vsem se zahvaljujem za podporo in optimistične misli!
Brane Gorše