Dne 31.12.2013 mi je višja svetnica pri Varuhu človekovih pravic poslala sporočilo, da pobudo v zvezi s priporom mojega moža obravnavajo pod številko 6.3 - 86 / 2013 -2 - SRE. Ob tej priložnosti sem prosila Varuha še za nekaj pojasnil.
K prvemu pismu z dne 11.12.2013, ki sem ga naslovila gospe dr. Vlasti Nussdorfer, bi rada dodala še prošnjo za naslednje pojasnilo. Prepričana sem, da je moj mož glede na težo očitanih kaznivih dejanj v primerjavi z drugimi osebami, ki jih tožilstvo bremeni še težjih finančnih prekrškov, nesorazmerno dolgo in tudi edini v priporu. Od njegovega pridržanja v februarju 2013 tedensko poslušam o hišnih preiskavah in kazenskih ovadbah oseb, ki jih bremenijo za večmilijonsko škodo, pa nihče ni v priporu! Zakaj samo Brane Gorše? Zakaj sodišče trmasto vztraja na priporu ob precej »klavrni« obrazložitvi? Imam vtis, da gre pri tem bodisi za pokrivanje svojih nepremišljenih odločitev ali celo za prikrito maščevanje. Na to kaže tudi zavrnitev prošnje za izpust iz pripora ob predložitvi varščine s hipoteko na treh družinskih hišah, katerih vrednost je skoraj milijon evrov. Tožilstvo pa ni nikoli povedalo za kakšen znesek varščine bi mojega moža izpustili iz pripora!
Pozdrav,
Barbara Gorše
2. pismo Varuhu pravic in gledalcev RTV SLO
Odgovor z dne 07.01.2014
Spoštovana gospa Gorše
Z zamudo Vam posredujem odgovor urednice IP TVS; razlog za pozen odgovor je naporno in dolgotrajno usklajevanje letnih programskih in finančnih načrtov in bolezen, moja in njena. Vaš očitek, gospa Gorše, da je Informativni program TVS vse bolj rumen, se mi zdi pretiran, ravno tu se razlikujemo od komercialnih TV postaj. Se pa zgodi, da je kakšen prispevek v Dnevniku premalo profesionalen, premalo tehten in premalo občutljiv. Vselej moramo imeti pred očmi občutke tistega, ki ga v prispevku omenjamo, in vsakršna površnost ali krivičnost je po naših poklicnih merilih nedopustna. Prizadeti ima v takih primerih vedno pravico do popravka ali odgovora.
Lep pozdrav, Lado Ambrožič
www.rtvslo.si/varuh
Spoštovani Varuh,
Razumem gospo Barbaro Gorše, težko se je znajti v situacijah, ko sodstvo ali pa mediji uperijo prst vate ali v tvojo družino in takrat smo ljudje zelo občutljivi na vsako novinarsko besedo. In tudi prav je tako. Tudi sama ne podpiram medijske gonje in pristranskosti in populizma. Carlova je dokazovala zgolj to, da premoženje je in zgodbo podprla z fotografijami in s podatki o prepisih nepremičnin. Oboje je bilo zelo zgovorno in če gospo prav razumem, teh podatkov ni zanikala.
Glede popravkov pa je takole: Vsak popravek, ki pride v IP po uradni poti, je predmet zelo resne obravnave, saj je nanj treba odgovoriti v zelo kratkem roku. Če je gospa prošnje za popravek pošiljala po mejlih, potem se zna zgoditi, da do naslovnika niso prišli. Jaz se njenega sporočila ne spomnim.
Lep pozdrav,
Ksenija Horvat Petrovčič
3. pismo Društvu Amnesty International Slovenije
Odgovor z dne 03.01.2014
Spoštovana ga. Gorše,
dovolite, da se vam najprej opravičim za zapoznel odgovor, ki je posledica preobilice dela.
Pojasniti vam moramo, da v AIS ne zastopamo posameznikov v pravnih postopkih ter da delujemo prvenstveno na sistemski ravni (prava človekovih pravic) na izbranih področjih. Koliko vidimo iz dokumentov na spletni strani, imate tako vi kot vaš mož (in ostali) zagovornike, odvetnike, ki so navečji varuh pravic posameznikov v pravnih postopkih. Ker gre za kazenskopravne zadeve je to še toliko pomembnejše.
Hkrati vam moramo pojasniti, da imamo v AIS omejena kadrovska in druga sredstva in moramo skrbno izbirati svoja področja dela (izbrana področja dela). Žal niti področje gospodarske kriminalitete (oziroma širše korupcije), niti vidiki pravic oseb, ki jim je omejeno gibanje (priporniki, obsojenci, tujci v Centru za tujce ipd.) trenutno niso prioriteta našega delovanja. Zavoljo tega v sedanjem obdobju nimamo niti kapacitet, niti strokovnega znanja za delo na teh področjih in se v primer(e), ki jih izpostavljate ne bomo vključevali. Ne trdimo, da se kršitve člvoekovih pravic na teh področjih ne dogajajo - se pa osredotočamo na področja, kjer v naši državi trenutno ne deluje toliko organizacij ali pa morebiti na sistemski ravni sploh nobena (taki področji sta denimo razrešitev izbrisa, zagotovitev dostopa do vode v romskih naseljih, zagotavljanje dostopa romskih otrok do izobraževalnega sitema ipd.)
Na splošno lahko rečemo, da je sodni sistem (poleg drugih varovalk v obliki presoje policije ter tožilstva) že večkrat presojal in ovrednotil vaše/moževe navedbe (tako vsebinsko glede kaznivih dejanj, postopek v LJ ter tekoči v KP kot vsebinsko ter procesno glede odreditve ali podaljšanja pripora) - nekajkrat tudi s strani Vrhovnega sodišča RS. Glede na dejstvo, da ste v teh postopkih imeli zagovornika, odvetnika (oziroma vaš mož) in glede na dejstvo, da je tako o rednih, kot izrednih pravnih sredstvih že bilo odločeno, menimo, da je sodni sistem odigral (tudi) svojo vlogo varuha pravic obdolžencev (poleg svoje primarne vloge, namreč izvedbe konkretnega postopka).
Seveda to ne pomeni, da pomote/kršitve niso mogoče.
Seveda so (in tu pač pravnomočnost v teoriji odpravlja vse pomanjkljivosti) - zato na koncu poudarjamo, da smo veseli, da ste se obnili tudi na Varuha ČP RS (to izhaja iz vaše spletne strani). Varuh človekovih pravic ima možnost tako vpogleda v spis, kot pridobitve ustreznih strokovnih mnenj za presojo vsebinskih vprašanj (denimo glede dopustnosti podaljšanja pripora), ki jih sami, kot pojasnjeno, nimamo. Zaradi tega bomo tudi v AIS z zanimanjem pričakovali odgovor Varuha ČP RS, ki ima na kazenskopravnem področju veliko več znanja in kapacitet kot AIS. Verjamemo, da bo, kot doslej praktično vedno, Varuh ČP RS s svojim mnenjem podal končno oceno o vsebinski primernosti ukrepov/pripora/postopka - ne samo z vidika "pozitivnega" prava, pač pa tudi z vidika prava človekovih pravic.
S spoštovanjem,
Blaž Kovač
Vodja projektov na Sloveniji